Delodajalec mora pisno oceniti in ovrednotiti tveganja, katerim so ali bi lahko bili delavci izpostavljeni pri svojem delu. Po oceni tveganj mora delodajalec sprejeti pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja, kjer so opredeljeni vsi elementi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delodajalcu.

Izjava o varnosti z oceno tveganja predstavlja osnovni, sistemski dokument upravljanja področja varnosti in zdravja pri delu pri vsakem delodajalcu ter predstavlja osnovo za vsa nadaljnja ukrepanja.

Vsak zaposleni mora biti usposobljen za varno in zdravo opravljanje dela. Usposabljanje zaposlenih je potrebno izvesti pred začetkom opravljanja dela, ob zamenjavi delovnega mesta, pred uvedbo novih tehnologij ali delovne opreme in ob vsaki spremembi v delovnem procesu, ki lahko pomeni spremembo tveganj in drugih okoliščin zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Periodično usposabljanje ali preverjanje usposobljenosti se izvaja glede na zakonska določila oz. glede na določila izjave o varnosti z oceno tveganja.

Usposabljanje zaposlenih predstavlja poleg izjave o varnosti z oceno tveganja enega od osnovnih elementov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri vsakem delodajalcu.

Z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme delodajalec ugotavlja skladnost s predpisi, standardi in drugimi določili. Delovna oprema je vsak pripomoček, ki se ga uporablja pri delu. Pregledi in preizkusi se izvajajo za vso delovno opremo, ki obratuje s pomočjo vira energije, ima gibajoče ali druge nevarne dele oz. predstavlja kakšno drugačno tveganje za uporabnika. Pregledi in preizkusi se izvajajo periodično, v rokih določenimi s strani proizvajalca, vendar ne daljšimi od 36 mesecev.

Ena od osnovnih dolžnosti delodajalca je, da zagotovi brezhibno delovno opremo. Brezhibnost se preverja s periodičnimi pregledi in preizkusi s strani pooblaščene organizacije.

Za brezskrbno in varno uporabo otroških igrišč in igral so postavljene posebne zahteve, katere mora izpolnjevati lastnik oz. upravljalec posameznega otroškega igrišča in otroških igral. Bistveno je, da je v skladu z zakonskimi zahtevami in navodili proizvajalca zagotovljeno redno vzdrževanje, brezhibnost pa se ugotavlja s periodičnimi pregledi, ki se izvajajo dnevno, kvartalno in letno. Letni pregled lahko izvede zgolj organizacija s pridobljenim dovoljenjem za pregled in preizkus delovne opreme po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu.

Preglede športne opreme je potrebno izvajati periodično, v rokih določenimi s strani proizvajalca, vendar ne daljšimi od 36 mesecev.

Z obdobnimi preiskavami škodljivostmi delovnega okolja delodajalec ugotavlja skladnost delovnega okolja s predpisi, standardi in drugimi določili. Preiskave škodljivosti se izvajajo na vseh stalnih delovnih mestih. Vrsta in periodičnost preiskav je določena v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Ena od osnovnih dolžnosti delodajalca je, da zagotovi ustrezno delovno okolje, ki ne predstavlja tveganj za zaposlene. Poleg tega ustrezno delovno okolje za delodajalca pomeni, da se zaposleni na delovnem mestu dobro počutijo, zaradi tega so bolj učinkoviti, manj je pojavov napak itd. Ustreznost se preverja s periodičnimi preiskavami s strani pooblaščene organizacije.

Delodajalec mora zagotoviti, da je v delovnih prostorih, glede na postopke in fizične obremenitve, vedno dovolj svežega zraka. Prezračevalni sistemi pa morajo biti načrtovani tako, da zaposleni niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku.

V primerih vgrajenih sistemov klimatizacije in/ali prezračevanja, je zelo pomembno, da so ti sistemi ustrezno načrtovani, vgrajeni ter upravljani. Z meritvami in ocenjevanji se ugotavlja ustreznost.

Komercialne, še posebej pa paradržavne zavarovalnice vedno bolj izkoriščajo zakonsko možnost uveljavljanja pravice do povračila stroškov zdravljenja in rehabilitacije, nastalih zaradi poškodbe pri delu. Zavarovalnice svoje zahteve utemeljujejo z ugotovitvami, da delodajalec ni storil vsega, kar bi moral in kar bi lahko, da do nezgode in s tem povezane poškodbe ne bi prišlo. Seveda je interpretacija zakonskih zahtev in drugih obveznosti lahko različna, zaradi tega se tudi pogledi na upravičenost takšnih zahtevkov zelo razlikujejo.

Že sami upravni in drugi postopki, še posebej pa poznavanje kompleksnega področja varnosti in zdravja pri delu so za delodajalca zelo zahtevni, zato se običajno v takšnih primerih poišče pomoč izkušenega strokovnjaka.

Vsak zaposleni oz. vsak, ki opravlja delo, mora biti usposobljen iz požarnega varstva. Usposabljanje je potrebno izvesti pred pričetkom opravljanja dela, ob vsaki spremembi, ki bistveno vpliva na zagotavljanje požarne varnosti ter periodično v rokih, ki so določeni glede stopnje požarne ogroženosti. Vsak delodajalec mora imenovati in usposobiti tudi določeno število oseb, odgovornih za gašenja začetnih požarov in izvajanje evakuacije. V kolikor določeni zaposleni (glede na predpise) izvajajo tudi požarno stražo, morajo biti za to usposobljeni. V objektih, kjer je potrebno izdelati požarni načrt in načrt evakuacije, je potrebno enkrat letno izvesti usposabljanje za izvajanje evakuacije. Vsa usposabljanja zaposlenih iz požarnega varstva lahko izvajajo samo posamezniki ali organizacije s pooblastilom Uprave za zaščito in reševanje.

Vsak sistem aktivne požarne zaščite (varnostna razsvetljava, sistem odkrivanja in javljanja požara, naprave za odvod dima in toplote itd.) mora biti redno pregledovan s strani pooblaščene organizacije. Periodika pregledov je zakonsko določena in znaša dve ali pet let (glede na vrsto vgrajenega sistema). Pregled je potrebno opraviti tudi po vsaki predelavi ali dodelavi sistema.

Le redno vzdrževan in pregledovan sistem daje uporabniku zagotovilo, da bo v primeru izrednega dogodka deloval skladno z namenom, za katerega je vgrajen.

Študija požarne varnosti ali zasnova požarne varnosti je dokument, ki je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Študija opredeljuje in določa ukrepe za zagotavljanje ustrezne ravni požarnega varstva v obravnavanem objektu ali na obravnavanem območju. Priloga študije ali zasnove požarne varnosti je tudi izkaz požarne varnosti, ki ga izpolni projektant požarne varnosti ob zaključku gradnje in v njem pisno potrdi, da so bili vsi določeni ukrepi tudi ustrezno izvedeni.

Za vsak eksplozijsko ogrožen prostor je potrebno izdelati elaborat eksplozijske ogroženosti. V elaboratu so opredeljene vse okoliščine, ki vplivajo na stanje eksplozijske ogroženosti, predvsem pa na nevarnost nastanka eksplozije. Delodajalec mora pred pričetkom dela v eksplozijsko ogroženih prostorih pridobiti certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti in o skladnosti vgrajene opreme. Certifikat izda organ za ugotavljanje skladnosti.

Vsak zaposleni mora biti usposobljen za varno in zdravo opravljanje dela ter iz požarnega varstva. Usposabljanje zaposlenih je potrebno izvesti pred začetkom opravljanja dela, ob zamenjavi delovnega mesta, pred uvedbo novih tehnologij ali delovne opreme in ob vsaki spremembi v delovnem procesu ki lahko pomeni spremembo tveganj in drugih okoliščin zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva. Periodično usposabljanje ali preverjanje usposobljenosti se izvaja glede na določila izjave o varnosti z oceno tveganja oz. glede na stopnjo požarne ogroženosti objekta.

Usposabljanje zaposlenih predstavlja enega od osnovnih elementov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva pri vsakem delodajalcu.

Vsak zaposleni mora biti usposobljen za opravljanje dela, še posebej za varno in zdravo opravljanje dela. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju za uporabo specifične delovne opreme, kjer obstajajo posebna tveganja in uporaba katere je še posebej zahtevna. Upravljanje viličarja, dvigala (mostnega, konzolnega, hidravličnega itd.), strojev težke gradbene mehanizacije, dvižnih košar ipd. zahteva posebne spretnosti in specifična znanja. Usposabljanje za uporabo te specifične delovne opreme in za celovito obvladovanje kompleksnih delovnih procesov, kateri jo spremljajo, je nujno potrebno za preprečevanje najrazličnejših neljubih dogodkov. Še posebej je pomembno in koristno za učinkovito, produktivno in tekoče poslovanje, kar lahko predstavlja nujno potrebno konkurenčno prednost na tržišču.

Vsak delodajalec mora za vsako izmeno in za vsako lokacijo, kjer izvaja dejavnost, imenovati in usposobiti vsaj eno odgovorno osebo za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Glede na druge okoliščine zagotavljanja požarnega varstva je potrebno na vsakih 200 oz. 300 zaposlenih na vsaki lokaciji, imenovati in usposobiti dodatno osebo. Rok za periodično usposabljanje in preizkus usposobljenosti je 36 mesecev.

V primeru izvajanja požarno nevarnih del (dela, zaradi posledic katerih lahko pride do požara) na za to neurejenih mestih je potrebno izvajati požarno stražo. Glede na določila zakona, ki ureja varstvo pred požarom, mora biti požarna straža izvajana s prisotnostjo gasilcev. V primeru srednje ali majhne požarne ogroženosti objekta pa se lahko izvaja tudi s strani za to imenovanih in usposobljenih zaposlenih.

V objektih, za katere je potrebno izdelati požarni načrt in načrt evakuacije, je potrebno enkrat letno izvesti usposabljanje za izvajanje evakuacije. Usposabljanja se morajo udeležiti vsi uporabniki objekta, da se seznanijo s postopki ob izvedbi evakuacije. Usposabljanje se izvede na podlagi pripravljenega scenarija, po katerem se simulira katerega od izrednih dogodkov (požar, potres itd.). O usposabljanju se izda zapisnik, ki je obvezna priloga požarnega reda.

Pred pričetkom izvajanja gradbenih del mora naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Varnostni načrt je del projektne dokumentacije in predstavlja krovni dokument zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na vsakem gradbišču. Opredeljuje vse elemente, ki lahko kakorkoli vplivajo na obvladovanje in zmanjševanje tveganj ter ga je v primeru bistvenih sprememb okoliščin potrebno spremeniti ali dopolniti.

Kadar je znano ali se predvideva, da bo gradbena dela izvajalo dva ali več izvajalcev, mora naročnik ali nadzornik projekta imenovati vsaj enega koordinatorja za varnost in zdravje pri delu. Koordinatorja se imenuje posebej za fazo priprave projekta in posebej za fazo izvajanja projekta. Bistvena naloga koordinatorja v fazi izvajanja projekta je, da redno spremlja potek izvajanja gradbenih del ter sprotno podaja navodila za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja ustrezen nivo varnosti in zdravja pri delu.

Praktično vsak gradbeni projekt predstavlja danes zaradi tehnološkega razvoja in s tem povezane kompleksnosti procesa gradnje precejšen izziv za investitorja. Učinkovito vodenje in upravljanje gradbenih projektov je ključno, da se gradnja konča v zadovoljstvo vseh vpletenih, predvsem da se izpolnijo pričakovanja naročnika – investitorja.

Učinkovit in strokoven nadzor med izvajanjem gradbenih del je ključno zagotovilo, da se projekt izvede skladno s projektom in pričakovanji investitorja.

Praktično na vsakem koraku v življenju se srečujemo z neko obliko električnih inštalacij, ki služijo za napajanje najrazličnejših električnih porabnikov. Zaradi razširjenosti je še posebej pomembno da so električne inštalacije redno vzdrževane ter pregledane, preskušene in pomerjene. Električne inštalacije je potrebno pregledovati, preskušati in meriti na vsakih osem let, v objektih s prostori v katerih je potencialno eksplozivna atmosfera, pa na vsaki dve leti. Za električne inštalacije v stanovanjskih objektih znaša ta rok 16 let.

Sistem za zaščito stavb pred delovanjem strele (pogovorno strelovod) je v našem okolju glede na statistične podatke o številu neviht s strelami zelo pomemben element zagotavljanja požarne in druge varnosti. Le ustrezno projektiran, izveden ter redno vzdrževan sistem bo nudil učinkovito zaščito objektu, na katerega je nameščen. Ustreznost in polno funkcionalnost sistema ugotavljamo s periodičnimi pregledi, preskusi in meritvami, katere je potrebno izvajati vsake dve oziroma štiri leta (glede na stopnjo zaščite).